Vedno pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi pogosto povzročajo nastanek različnih konfliktnih situacij. Tovrstni konflikti lahko prizadenejo človeško družbo in interese ljudi na različne načine in v različnem obsegu. V naseljih se konflikti najpogosteje odražajo kot poškodbe in škode na lastnini (npr. na objektih, parkih in vrtovih, kmetijskih površinah, rekreacijskih območjih in na domačih živalih), na cestah pa divjad predstavlja povečano tveganje za udeležence v cestnem prometu, trki z divjadjo pa pomenijo tudi znatno ekonomsko škodo in so pomemben dejavnik smrtnosti v populacijah najbolj prizadetih vrst

Vrste divjadi, ki se pogosto pojavljajo v naseljih in nelovnih površinah v Sloveniji, lahko razdelimo v naslednje skupine: (i) prostoživeči parkljarji: divji prašič (Sus scrofa) in evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus), v omejenem obsegu tudi navadni jelen/jelenjad (Cervus elaphus) in damjak (Dama dama); (ii) male zveri: lisica (Vulpes vulpes), jazbec (Meles meles) in kuna belica (Martes foina); (iii) domorodni glodavci in zajci: navadni polh (Glis glis) in poljski zajec (Lepus europeus); (iv) invazivna tujerodna vrsta: nutrija (Myocastor coypus).

Med pticami je zelo zanimiva vrsta divjadi v urbanem okolju tudi siva vrana (Corvus cornix). Probleme, ki jih povzroča ta vrsta v urbanem okolju, problematiko upravljanja z njo in družbeno sprejemljivost ukrepov v Sloveniji smo obravnavali v okviru projekta »Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju«. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani http://vrane.gozdis.si/.