Evropska srna/srnjad

Sesalci > sodoprsti kopitarji > jeleni > evropska srna

Evropska srna, tako kot divji prašič, sodi v red sodoprsti kopitarji oz. parkljarji, vendar v podred prežvekovalci.

Habitat

Mešani gozd, porasel z zelišči in raznovrstnimi grmovnicami, v prepletu z jasami, travniki in njivami.

Prehrana

Izbiralec – specialist, ki skrbno izbira in objeda mlade poganjke, popje, cvetove, liste, zelišča in plodove.

Značilnosti in vedenje

Značilno posamično življenje in zadrževanje v goščavah. Čez dan se raje skriva v vegetaciji, ob mraku se prikaže na jasah in poljih, kjer se pase, nato se zgodaj zjutraj vrne v svoje dnevno stanišče. Ob nevarnosti raje miruje in se zanaša na svojo varovalno barvo, za razliko od jelena, ki se požene v beg in beži dokler ni nevarnost mimo. Ima veliko naravnih sovražnikov – volk, ris, medved, lisica, kuna, šakal, divji prašič, divja mačka, ujede, velika uharica, krokar.

Sobivanje s človekom

Zaradi sprememb okolja, se je srna naselila tudi na obsežne negozdne kmetijske površine, občasno zatava tudi v mesta, kakor se je zgodilo srnjaku v Kopru ali ostaja »ujeta« v mestnih gozdnih oazah zaradi gradnje prometnic in naselij. Zaradi tega lahko prihaja na cestah do trkov, na kmetijskih površinah do škode na pridelku, če se v gozdu preveč namnoži pa do pretiranega objedanja mladih dreves.