GeoBioBlitz 2019: Invazivke – grožnja biodiverziteti

Sredi meseca junija je potekal že 4. GeoBioBlitz, tokrat je bila tematika posvečena invazivnim vrstam in njihovim vplivom na biodiverziteto.

Tujerodne vrste so vrste, ki jih je v neko okolje kjer prej niso obstajale, vnesel človek. Invazivna tujerodna vrsta pa je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. V novem okolju lahko postanejo tekmeci avtohtonim vrstam in z njimi tekmujejo za življenjski prostor, hrano ali druge življenjsko pomembne vire. Neredko so tujerodne vrste plenilci avtohtonih vrst. Obrambni mehanizmi so v veliki meri prirojeni odzivi, ki so se razvili skozi evolucijski proces sobivanja vrst. Ker avtohtone vrste niso prilagojene na izogibanje tujerodnim plenilcem, so zanje lahek plen, kar pogosto vodi v izumrtje avtohtone vrste (LIFE ARTEMIS).

Svoje znanje o invazivkah smo ameriški in slovenski strokovnjaki številnih inštitucij, vključno z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom za varstvo narave, Botaničnim vrtom v Ljubljani, Triglavskim narodnim parkom, Crater Lake narodnim parkom in drugimi, na interaktiven način in na prostem delili z mladostniki iz Slovenije in ZDA.

Sami smo povedali nekaj več o invazivnih tujerodnih sesalcih v Evropi in pri nas, kako in zakaj so bili vnešeni v okolje, katere vrste so najbolj razširjene, kakšni so njihovi vplivi na ekologijo, ekosisteme in ekonomijo ter nenazadnje kako se s takimi vrstami upravlja. Izpostavili smo nutrijo, ki se je v zadnjem desetletju razširila po Sloveniji, v sosednji Italiji (in drugje) pa povzroča velike težave in ogromno škodo, ter udeležencem dali informacije o biologiji te vrste. Imeli smo priložnost nutrije videti tudi v živo (saj jim je neznanec nastavil hrano) in si jih tako pobližje ogledati. Uživali smo v deljenju (in sprejemanju) znanja z mladimi navdušenci in številnimi strokovnjaki, prav tako tudi v inovativnem učnem pristopu.

 

Spreminjanje življenjskega prostora in nastanek nelovnih površin: spregledan vir konfliktnih dogodkov z divjadjo

V Gornji Radgoni se je 13. aprila odvil že 11. Slovenski lovski dan. Tokrat je bila tema razprave Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi. Tudi mi smo se aktivno udeležili tega dogodka s prispevkom Spreminjanje življenjskega prostora in nastanek nelovnih površin: spregledan vir konfliktnih dogodkov z divjadjo. Govorili smo o tem, kako se zaradi spreminjanja življenjskega prostora povečujejo kontaktne cone med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali, zaradi česar so pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi, posledično je tudi več konfliktov. Predstavili smo tudi rezultate analize podatkov o škodnih primerih s strani izbranih vrst divjadi v Sloveniji in s tem vpogled v situacijo pri nas za obdobje med leti 2008 in 2018. Podatke za analizo so nam posredovali z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ugotavljali smo koliko škodnih primerov se pojavlja letno, kako so razporejeni prostorsko in časovno, katere vrste divjadi so glavni povzročitelji škode, ter na katerem tipu nelovne površine in v kakšni obliki povzročajo škodo.

Več o celotnem dogajanju na 11. Slovenskem lovskem dnevu ter o našem predavanju si lahko ogledate v oddaji o lovstvu Dober pogled.

Vsebina, ki smo jo predstavili v predavanju, sovpada s prvim delovnim sklopom CRP projekta Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah. Predstavitev je na voljo tukaj: